Ustanoviti podjetje in zasluziti

POVZETEK

Ustanoviti podjetje in zasluziti veliko denarja, predstavlja velik izziv, pa tudi velik riziko. Saj lahko kaj hitro pademo v velike dolgove, ali se nam pripeti kakšna nesreca (pozar, poplave). Ustanoviti podjetje pa terja veliko samoodpovedovanja in veliko trdega in napornega dela. Za ustanovitev podjetja je potreben le nek osnovni kapital in doloceni dokumenti. Da pa bi podjetje vodili uspešno, da bi poslovali z dobickom in ne z izgubo, pa je potrebna sposobnost posameznika, njegova ideja, inovativnost ter dober poslovni nacrt.

1 UVOD

Za svojo prvo seminarsko nalogo pri predmetu ekonomika podjetij sem si izbral naslov oziroma temo: Postopek, kako ustanovimo podjetje. Ta naslov sem si izbral s tem namenom, da se naucim nekaj o podjetju in o njegovem funkcioniranju ter postopek kako ustanovim podjetje. Na vse zadnje se mogoce tudi sam v daljni prihodnosti odlocim za ustanovitev podjetja in mi bo tale naloga samo v pomoc. Na zacetku naloge bom na kratko povedal nekaj o tem kaj sploh je podjetje, kakšni so cilji podjetja, kakšni so razlogi za njegov obstoj, kako jih locimo po velikosti, kakšne vrste podjetij oziroma organizacij vse poznamo, njihove lastnosti ter kako se delijo. Opisal pa bom tudi kako se podjetja zdruzujejo in razdruzujejo. Na podlagi teh podatkov pa jih bom tudi med seboj primerjal in ugotavljal, katera vrsta podjetja je najboljša oziroma najprimernejša. Na koncu pa bom s cisto prakticnega vidika opisal postopek, ki je potreben za registracijo in ustanovitev novih podjetij oz. organizacij. Ker je veliko vrst podjetij in ta postopek ni pri vseh popolnoma enak, sem se odlocil, da bom opisal postopek kako registrirati podjetje kot samostojni podjetnik (s.p.), ter kako registrirati druzbo z omejeno odgovornostjo (d.o.o.). Vse potrebne podatke sem zbral predvsem z uporabo strokovnih literatur, ki sem jih poiskal v knjiznici, v veliko pomoc pa so mi bile tudi internetne strani. Ena izmed njih je bila stran Obrtno podjetniške zbornice Slovenije.

2 PODJETJE[1]

2.1 Kaj je podjetje?

Podjetje je ekonomski in pravni individuum,ki gospodari ekonomsko samostojno za svoje ime in svoj racun,v okviru ekonomskih zakonov in je tudi samo ekonomska kategorija blagovne proizvodnje.

Po zakonski oziroma pravni[2] opredelitvi pa je podjetje delovna organizacija ,ki se kot ekonomska in poslovna celota ustanovi in posluje ter opravlja gospodarsko dejavnost. Je ,dalje, pravna oseba,ki je nosilec pravic in obveznosti v pravnem prometu glede vseh sredstev ,s katerimi razpolaga in jih uporablja ,opravlja gospodarsko dejavnost zaradi pridobivanja dohodka oziroma dobicka s prodajo proizvodov in storitev na trgu in je odgovorna za svoje poslovanje .

Z gospodarsko dejavnostjo so mišljeni proizvodnja in promet blaga ter opravljanje storitev na trgu, ki jih doloca zvezni predpis o klasifikaciji dejavnosti. Seveda se te organizacije razlikujejo med seboj po lastninski strukturi, po velikosti, po razlicnih zastavljenih ciljih. Tako poznamo organizacije, ki so kompleksne z mnogimi razseznostmi ali pa so enostavnejše in manj razclenjene. Vsaka organizacija opravlja svojo dejavnost z zastavljenimi cilji in prav ti cilji poslovanja posamezne organizacije so tisto kar omogoca razlikovanje oziroma delitev organizacij na podjetja oziroma gospodarske druzbe in neprofitne organizacije. Tako poznamo poleg gospodarskih druzb organizacije, katerih cilj delovanja ni vedno pridobitna dejavnost. Na primer šole gledališca, bolnišnice so organizacije, ki niso namenjene same sebi, ampak opravljajo dolocene naloge v druzbi ter zadovoljujejo potrebe posameznika in druzbe. Temeljni cilj delovanja takšnih organizacij niso ekonomski rezultati, temvec izpolnjevanje nekega poslanstva organizacije. Vendar pa morajo imeti tudi neprofitne organizacije opredeljeno neko mero uspešnosti, ki jih usmerja pri njihovem doseganju zastavljenih ciljev. Ceprav ekonomski rezultat v teh organizacijah ni pomemben takšne organizacije imenujemo neprofitne v nasprotju s podjetji, ki so tudi organizacije v tem smislu, seveda s to razliko, da so ekonomski rezultati osrednji cilj in smisel obstoja in delovanja.

Podjetja imajo, neodvisno od lastninskega sektorja , na trgu enak polozaj, pravice in odgovornosti. Poslovati morajo v skladu z zakonom, dobrimi poslovnimi obicaji in poslovno moralo.

Torej ce sedaj povzamemo vse skupaj, je podjetje organizacija, ki se mora ravnati predvsem po ekonomskih motivih. Vendar pa vzrok za obstoj in delovanje podjetja ni samo ekonomski. Posamezniki se namrec zdruzujejo v okviru gospodarskih organizacij prav zato, ker jim tako povezovanje omogoca, da dosegajo boljše ucinke, kot bi jih sicer ce bi delovali loceno.

Zakaj podjetja nastajajo

Podjetja nastajajo kot proizvod podjetništva z namenom, da pomagajo zadovoljevati potrebe ljudi. Vse kar nastane lahko tudi lepega dne izgine, prav tako je pri podjetjih. Lahko hitro nastanejo in hitro odmrejo, ko ne morejo vec uresnicevati svojega namena ali ko ni vec potreb. Kot oblika se spreminjajo zelo pocasi, medtem ko se kot konkreten objekt lahko zelo hitro zrušijo ali nemudoma zrastejo.

2.2 Obstoj podjetij

Podjetja so sestavni del našega vsakdanjega zivljenja, del okolja v katerem zivimo, zato se bolj po redko vprašamo: Zakaj obstajajo podjetja?. Ce pa se ze vprašamo, se zdi odgovor preprost: da proizvajajo in prodajajo oziroma da sodelujejo v procesu druzbene reprodukcije v fazi proizvodnje in menjave. Ob te pa pogosto pozabimo, da bi in v preteklosti tudi so procesi proizvodnje, koordinacije in razporeditve potekali pri in med posamezniki. Na primer ce ne bi bilo podjetij, bi morali posamezniki prevzeti sedanjo vlogo podjetij ter usklajevati svoje aktivnosti tako glede podrocij proizvodnje kot tudi glede porabe njihovih prihodkov med seboj. Njihove odlocitve bi bile sprejete na osnovi informacij o cenah proizvodnih sredstev in potrošnih dobrin. Na primer nekdo zeli kupiti usnjeno jakno. Kupi blago, ga dostavi krojacu, kroj pa doloci modni oblikovalec. Ker bi ocitno dolocena delitev dela še vedno obstajala, bi se v takšno proizvodnjo vkljucil mogoce še nekdo ki bi prevzel transport med posameznimi fazami proizvodnje. Ce torej ne bi imeli podjetij, bi se posamezniki dogovarjali med seboj o zdruzevanju njihovih znanj. Kar bi bilo povezano s porabo casa za koordinacijo, ter s stroški, predvsem pa bi pri proizvodnji bolj zapletenih proizvodov, sestavljenih iz vecjega števila elementov postala ze koordinacija takšnega dela prezahtevna naloga za posameznika.

Drugi bistven razlog za obstoj podjetij pa izhaja iz temeljnih znacilnosti specializacije in skupinske proizvodnje. Zaradi specializacije in skupne proizvodnje je skupni rezultat obcutno vecji kot je vsota rezultatov posameznikov. Posamezniki v skupinah imajo specificna znanja in vešcine, katerih vrednost je vecja, ce jih uporabljajo v kombinaciji z drugimi. To pa ima za rezultat, na eni strani vecje število storitev ali izdelkov, na drugi strani pa nizjo lastno ceno. Kot primer navedem proizvajalca oblacil. Ce se odloci, da bo razširil svojo proizvodnjo tudi na obutev in na ta nacin uporabil svoje ze obstojece trge in prodajne kanale, s tem poveca obseg proizvodov, ki jih ponuja trgu in jih je trg pripravljen sprejeti, hkrati pa si s tem znizuje stroške.

3 VRSTE PODJETIJ

V trznih gospodarstvih so mozne zelo razlicne oblike, v katerih je dovoljeno le legalno poslovanje. Vecina teh gospodarskih enot je zelo majhna in ima tudi zelo kratko zivljenjsko dobo, saj mnoga podjetja ne zmorejo slediti konkurenci kar pa jih privede do stecaja. Za objavo stecaja podjetja se lahko podjetniki zavestno odlocijo, da bodo zaprli podjetje, ker ne vidijo poslovne perspektive. Ali pa podjetje zabrede v velike dolgove in je prisiljena objaviti stecaj. Propadanje podjetij je mnozicno v obdobjih gospodarske krize, bolje je v obdobjih blagostanja in hitrega tehnicnega napredka, ko hitro nastajajo nova podjetja in mnoga tudi uspešno nastopajo na trgu.

Predvsem z vidika ureditve upravljanja in z vidika placevanja proizvodnih dejavnikov imamo razlicne pravno-organizacijske oblike. Pravno-organizacijske oblike se nekoliko razlikujejo po podjetniškem pravu, ki velja na evropskem obmocju, ter anglosaškem pravu. Sama izbira oblike vpliva na nacin upravljanja in poslovodstva, na nagrajevanje proizvodnih dejavnikov, davcni rezim za podjetje (katere davke in koliko mora podjetje placati), na to, kdo prejema dobicek podjetja in kdo je odgovoren za dolgove in druge obveznosti podjetja, ce to neha poslovati.

V tem primeru locimo: samostojni podjetnik (s.p.), druzba z neomejeno solidarnostno odgovornostjo (d.n.o.), druzba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.), ter delniška druzba (d.d.).z

3.1 Delniška druzba (d.d.)

Delniške druzbe (d.d.) so danes najbolj znana oblika organizacije podjetij, ceprav predstavljajo le manjši del podjetij. Razlog je v tem, da so vecja podjetja organizirana kot delniške druzbe, taka so tudi najvecja, multinacionalna podjetja na svetu. Delniška druzba je podjetje, ki je v lasti dveh ali vec lastnikov-delnicarjev. Tudi v tem primeru gre za posebno pravno osebo in delnicarji so zakonsko odgovorni le v višini njihovega financnega vlozka, ne pa tudi z drugim osebnim premozenjem (za razliko od s.p.). Delniška druzba izda za vlozeni kapital delnicarjem delnice, ki jim dajo pravico do lastništva ustreznega dela podjetja.

Delnice so lahko zelo razlicnega tipa, z vidika tega, kakšne pravice dajejo lastnikom pri upravljanju, delitvi dobicka in tudi pri preostanku premozenja v primeru likvidacije druzbe.

Upravljavsko - menedzerska struktura delniške druzbe, je lahko precej razlicna, saj tudi velikost teh druzb zelo razlicna. Zlasti v velikih druzbah so strukture upravljanja bol razclenjene. Kljucne strateške odlocitve so v rokah skupšcine delnicarjev, na kateri se odloca v sorazmerju s številom delnic, ki jih posreduje posamezni delnicar. Skupšcina izvoli nadzorni svet, kot kljucni organ, ki se sestaja veckrat letno in spremlja poslovanje druzbe, ter doloca njeno poslovno politiko.

Nadzorni svet imenuje upravo druzbe, v kateri je lahko ena oseba (glavni direktor) ali vec oseb (ki so odgovorne za kljucna podrocja, na primer: proizvodnja, finance, upravljanje z zaposlenimi, marketing,...).

Delniška druzba (d.d.), prejme najvecji del kapitala od lastnikov-delnicarjev. Tudi dobicek pripada njim, vendar se obicajno odlocijo da ga del izplacajo lastnikom v obliki dividende, del pa ga zadrzijo kot nerazdeljeni dobicek za širjenje poslovanja podjetja. Delnicarji imajo korist od tekocega poslovanja v obliki dividend (ki jih prejmejo v sorazmerju s številom delnic, ki jih posedujejo), posredno pa od rasti vrednosti podjetja na trgu vrednostnih papirjev (ki je odvisna od višine dobicka, ocene trznih moznosti podjetja v prihodnje...). Druzba pa lahko pridobiva kapital tudi z izdajo obveznic (kupci ne postanejo solastniki, temvec le upniki druzbe, ki jim druzba v dolocenem obdobju izplaca vrednost obveznic in dolocene obresti). Druzba si lahko kapital izposodi od bank in drugih financnih organizacij. Ce pride do stecaja podjetij, se najprej poplacajo vsi upniki, delnicarji pa šele tedaj, ce ostane še kaj denarja v stecajni masi.

Delniške druzbe se razlikujejo po tem, kakšne moznosti ima delnicar pri prodaji delnic. V manjših delniških dolocajo pravila druzbe, da mora delnicar v primeru prodaje najprej ponuditi delnice drugim delnicarjem, proda jih lahko le v primeru dogovora z njimi (po ocenjeni trzni ceni). Ko govorimo o takšni obliki delniške druzbe govorimo o zaprtem tipu d.d.. Vecje delniške druzbe so odprte za nove lastnike, njihove delnice kotirajo na borzi vrednostnih papirjev in delnicarji lahko v tem primeru preprosto prodajo svoje delnice kupcu, ki je pripravljen placati najvišjo ceno. Problem je lahko seveda pri prodaji vecjega deleza vseh delnic druzbe, ko bi lahko prišlo do tega, da bi posameznik ali druzba, ki ze poseduje vecji paket delnic te druzbe, s prikritim nakupom ponujenih delnic prevzel odlocilno vlogo v druzbi in bi prišlo do sovraznega prevzema podjetja. Za take primere imajo drzave obicajno predpise, ki zahtevajo najavo namena nakupov delnic, da se lahko manjšinski delnicarji organizirajo.

3.1.1 Sestava delniških druzb

Skupšcina delnicarjev Nadzorni svet Uprava druzbe Poslovodna skupina Zaposleni

Skupšcina delnicarjev - je najvišji organ delniške druzbe . sestajajo se enkrat letno kjer se odlocajo o razlicnih stvareh kot so npr.:o delitvi dobicka,o proizvodnem nacrtu, o razpisu novih vrednostnih papirjev ,ali se bodo zdruzili s kakšnim drugim podjetjem itd..

Nadzorni svet - nadzira delo upravnega odbora oz. uprave druzbe izbirajo ga delnicarji ,dolzan je lastnike obvešcati o delu managerja ,daje skupšcini mnenje o letnem porocilu,predlaga skupšcini v izvolitvi izvolitev clane nadzornega sveta ,odloca o prejemkih clanov uprave...Torej ima predvsem pristojnosti za nadzor delovanja uprave.

Uprava druzbe - ima predvsem pristojnost voditi samostojno delniško druzbo,izvršuje sklepe ki jih sprejme skupšcina ,izvaja ukrepe skupšcine,pripravi predlog letnega porocila...

Poslovodna skupina - mora izpolnjevati ukaze uprave druzbe in te ukaze prenaša naprej na delavce. Razdeljeni so po skupinah oz sektorjih

3.1.2 Prednosti (d.d.)

Prednost delniške druzbe je da, imajo delnicarji omejeno odgovornost, mozna je hitra kapitalizacija, proizvodnja je na splošno dokaj velika. Financiranje je lazje, saj je kapital poceni, ter dosegljivost je velika. Menedzment je specializiran in ni vezan na zmoznosti delovanja delnicarjev. Delovne pogodbe so dolgorocne in stroški dela so nizji. Omogoceno je tudi vlaganje majhnih zneskov kapitala in pa tudi delnice (lastnina) se zlahka prenašajo (so zelo likvidne).

3.1.3 Slabosti (d.d.)

Menim da so najvecje slabosti te: ustanavljanje je drazje in pa tudi prilagajanje je tezje. Prihaja do hierarhicne uprave (centralizirano odlocanje). Druzbe, ki so na borzi javno poslujejo. Prihaja do delitve in nasprotij med lastniki in menedzerji. Odlocajo se veliko pocasneje, zato je to precej drazje. Davki na dobicek lahko pomenijo višjo obdavcitev. Namrec mozna je tudi slabša povezava med delnicarji in menedzmentom (ce je veliko malih delnicarjev).

3.2 Druzba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.)

Druzba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.), je rezultat razvoja gospodarskega prava v praksi, ki naj bi bila primerna za manjša podjetja (delniška druzba pa za vecja podjetja). Zagotovila naj bi vecji osebni prispevek druzabnikov, njihovo sodelovanje pri podjetju, ne bi pa pomenila osebnega jamstva druzabnikov z vsem osebnim premozenjem nasproti upnikom druzbe. Tako je druzba z omejeno odgovornostjo samostojna pravna oseba, v kateri je vsak izmed vlagateljev udelezen z doloceno kapitalsko vlogo (ki predstavlja, njegov delez o lastnini ustanovnega kapitala). Druzabnik jamci za dolgove in obveznosti druzbe le v obsegu vlozenega kapitala, ne pa tudi z osebnim premozenjem. Druzba z omejeno odgovornostjo omogoca zdruzevanje kapitala vec oseb, pri cemer so lahko zneski temeljnih vlog razlicnih druzabnikov razlicni. Posameznik je lahko udelezen z vlogami v vec takšnih druzbah.

Upravljanje v druzbi z omejeno odgovornostjo poteka v naslednji obliki:

skupšcina druzabnikov imenuje poslovodjo, ter izvoli nadzorni svet, ki kontrolira poslovodjo.

Za d.o.o. ni nujno, da ima nadzorni svet, vendar ima v tem primeru mocnejšo vlogo skupšcina druzabnikov. Nadzorni svet je smiselno dolociti, ce je število druzabnikov vecje in bi sicer tezje nadzorovali upravo.

3.2.1 Prednosti d.o.o.

Kapitalizacija kapitala je hitrejša, lastniki so omejeno odgovorni (odgovarjajo z vlozenim kapitalom), druzba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) se lahko hitro prilagaja trgu. Nadaljnji razvoj druzbe poteka hitreje in lazje. Druzba lahko deluje tudi po umiku enega izmed druzabnikov.

3.2.2 Slabosti d.o.o.

Delezi podjetja niso na borzi, vendar je mogoce trgovanje. Kapitalizacija je omejena, s cemer je tveganje za banke vecje. Odlocanje je bolj zapleteno, saj se jih mora pogoditi vec o eni stvari. Prodaja deleza je tezja, kot pri delniški druzbi.

3.3 Druzba z neomejeno solidarno odgovornostjo (d.n.o.)

Druzba z neomejeno solidarno odgovornostjo (d.n.o.), oziroma druzabniško podjetje je druzba, v katero se zdruzi vec fizicnih oseb, ki so neomejeno in solidarno odgovorne za obveznosti druzbe s svojim celotnim premozenjem. Druzbo lahko ustanovita najmanj dve fizicni osebi, zakonodaja pa omejuje tudi zgornje število druzabnikov. Zgodovinsko so se tako najprej zdruzevali trgovci, da bi skupaj opravljali vecje posle, kasneje pa so se povezovali za trajno opravljanje dejavnosti. Druzba omogoci zdruzenje resursov vecjega števila druzabnikov in s tem omogoca poslovanje v vecjem obsegu, lahko pa se druzabniki tudi dogovorijo, da vsako nalogo upravi najbolj usposobljen druzabnik. Seveda ima taka druzba zaradi vec solastnikov bolj zapleteno menedzersko strukturo. Solastniki se morajo dogovoriti soglasno v primerni menedzerski strukturi in vodenju podjetja, pa tudi o delitvi dobicka med njimi. Tudi v tem primeru se dobicek druzbe obdavci kot del dohodkov druzabnikov.

Vsak druzabnik je legalno odgovoren za vse dolgove druzbe. Prav ta slabost je vodila do razvoja kapitalskih druzb, kjer ni vec te neomejene solidarne odgovornosti vsakega druzabnika z vsem osebnim premozenjem.

3.3.1 Prednosti d.n.o.

Pridobivanje ustanovitvenega kapitala je veliko lazje, ustanovitev je enostavna. Druzabniki se dopolnjujejo (so usmerjeni v razlicne smeri, pri dolocenem delu). Odgovornost se porazdeli med posamezne druzabnike, s tem so poslovne moznosti vecje. Podjetje lahko posluje naprej, tudi ce odstopi eden od solastnikov. Dobicki so obdavceni le enkrat, kot del dohodka partnerja. Vsi druzabniki imajo moznost popolnega nadzorovanja.

3.3.2 Slabosti d.n.o.

Solastniki so neomejeno odgovorni. Pri doseganju soglasja lahko pride do nestrinjanja, ter odlocanje o doloceni stvari lahko traja zelo dolgo casa. število partnerjev je omejeno. Umik enega od partnerjev lahko povzroci primanjkljaj. Vezanost druzabnikov na druzbo je zelo veliko.

3.4 Samostojni podjetnik (s.p.)

Samostojni podjetnik (s.p.), ali podjetje posamezne fizicne osebe je navadno najbolj številna oblika, zlasti za majhne enote v gostinstvu, storitvene dejavnosti. Pri tem gre za podjetje enega samega lastnika, ki pa lahko zaposluje vec delavcev. Lastnik je neomejeno odgovoren za poslovanje, kar pomeni, da jamci za vse obveznosti podjetja do zneska, ki je enak vsemu njegovemu premozenju (hiša, avto, zlatnina,...).

Upravljanje takega podjetja je zelo preprosto, saj lastnik sprejema vse menedzerske odlocitve: kaj proizvajati in koliko, s kakšnimi tehnikami, katero kapitalsko opremo kupiti in koliko vseh zaposliti, koliko lastnega kapitala vloziti in koliko si izposoditi od drugih? Lastnik je tudi tisti, ki prejme ves dobicek in je odgovoren za vso morebitno izgubo. Dobicek je v tem primeru preprosto del vseh prihodkov podjetnika in se obdavci, kot del celotnega dohodka. Pri davcni prijavi podjetnik vkljuci stroške poslovanja, kot odbitne postavke, med tem ko so nalozbe v podjetje navadno odbitna postavka pri izracunu dohodnine, ker zeli drzava spodbujati nalozbe, ki odpirajo tudi nova delovna mesta.

Samostojni podjetnik je najprimernejša oblika organizacije za majhen obseg dejavnosti, za katere je lastnik strokovnjak in mu njegovo ime v firmi lahko prinese zveste kupce. Prav s strokovnostjo lahko minimizira siceršnje tveganje zaradi neomejene odgovornosti. Ta oblika je pogosto le prvi korak v razvoju v smeri druzbe, ko se podjetnik uveljavi in zacnejo posli rasti.

3.4.1 Prednosti s.p.

Podjetje ni pretirano tezko ustanoviti, saj za zagon ni potrebno veliko kapitala. Podjetnik sam odloca o nadaljnjem poslovanju, ter investicijah in o širjenju samega podjetja. Podjetnik lahko prosto razpolaga z denarjem in ima voden lastniški racun. Racunovodstvo je lahko preprostejše - enostavno ali dvostavno, odvisno od višine prometa, profiti so obdavceni le enkrat na dohodek lastnika. Podjetje se lazje in hitreje prilagaja spremembam na trgu. To je zelo pomembno kadar pride do izgube trgov zaradi raznih okolišcin ( vpliv politike,naravne nesrece,uvedba nove valute,nestabilnost drzave s katero poslujemo...) Ves dobicek ostane lastniku podjetja.

3.4.2 Slabosti s.p.

Lastnik zrtvuje ves svoj prosti cas, veliko je tveganje v primeru, da podjetje propade, saj odgovarja z vsem svojim premozenjem. Za svoje izdelke ima višjo ceno, kot izdelke katere lahko kupci dobijo drugje ceneje. Saj sta pri samostojnem podjetniku delo in kapital drazja. Lastnik je neomejeno odgovoren, kar je slabo za lastnika samega in prednost za upnika. Samostojni podjetnik si ne obracunava place, zato ni priznan strošek. Drzava mu doloci stopnjo po kateri placuje prispevke zase.

3.5 Neprofitna podjetja

O neprofitnih podjetjih govorimo takrat, ko se ustanovitelji odlocijo, da ne bodo tezili k dobicku, temvec imajo drugo temeljno poslanstvo (Univerze, zasebne šole, cerkvene organizacije, itd.). Te organizacije skušajo zbrati dovolj denarja, da pokrijejo stroške svojih dejavnosti. Ce zberejo vec denarja, se presezek ne izplaca lastnikom, temvec se nameni za prihodnje poslovanje. Ta podjetja nimajo davka na dobicek.

3.6 Zadruge

So organizacije v lasti skupine ljudi, ki imajo nek skupni cilj in kolektivno prevzemajo tveganje oziroma si delijo dobicek. Znacilni sta dve skupini zadrug:

v Prve so kooperativne druzbe za malo prodajo, ki so v lasti kupcev, ki so placali sorazmerno majhno pristopnino. Kadarkoli zadruznik kupuje v zadruzni prodaji, se znesek nakupa evidentira in na koncu leta se dobicki delijo v sorazmerju z nakupi clanov. Clani lahko imajo popuste na blago.

v Druga skupina so proizvodne kooperativne, ki so v lasti delavcev ki delajo v njih. Obicajno so to majhni obrati. Zadruga deluje po logiki omejene odgovornosti.

4 VELIKOST PODJETIJ

Naš zakon o gospodarskih druzbah razvršca podjetja na majhna, srednja in velika in sicer na podlagi nekih zastavljenih meril.

4.1 Majhna podjetja

Za majhno podjetje velja tisto, ki izpolnjuje dolocena merila, kot so:

  • povprecno število zaposlenih ne presega 50,
  • da so letni prihodki manjši od 200.000.000 tolarjev (kar je priblizno 830.000)
  • da povprecna vrednost aktive na zacetku in na koncu poslovnega leta ne presega 100.000.000 tolarjev ( kar je priblizno 415.000)

Malim podjetjem se po navadi pripisuje velika proznost pri poslovanju, sposobnost hitrega prilagajanja trgu, vnašanje novosti v trg, ker so bolj inovativna. Tako so mala podjetja razvila vrsto proizvodov na primer:crtna koda,zlozljivi deznik, klimatska naprava, celofan,zepni robcki...

Seveda mala podjetja pogosto nimajo dovolj kapitala za razvoj uspešne inovacije, kar jih zavira v razvoju. Veliko malih podjetij pa je uspešnih s posnemanjem in prilagajanjem uspešnih proizvodov, kar se zdi velikim podjetjem neekonomicno. Za mala podjetja je znacilno, da imajo nizke upravne stroške, zaposleni bolj neposredno sodelujejo v poslovanju, so bolj motivirani, ker je povezava med delom in poslovnimi rezultati hitro vidna. Vcasih je sicer za mala podjetja znacilno, da v tradicionalni dejavnosti izkorišcajo zaposlene, ker placajo nizke place, zahtevajo veliko ur dela, zaposleni niso sindikalno organizirani, vendar to nikakor ni prilagodljiv problem.

4.2 Srednje velika podjetja

Za srednje podjetje velja tisto, ki ga ni mogoce uvrstiti med mala, izpolnjuje pa najmanj dve od naslednjih meril:

  • povprecno število zaposlenih ne presega 250,
  • da so letni prihodki manjši od 800.000.000 tolarjev ( kar je priblizno 3.300.000),
  • da povprecna vrednost aktive na zacetku in na koncu poslovnega leta ne presega 400.000.000 tolarjev ( kar je priblizno 1.600.000).

4.3 Velika podjetja

Za veliko se šteje podjetje, ki presega najmanj dve od naslednjih meril.

  • povprecno število zaposlenih ne presega 250,
  • da so letni prihodki manjši od 800.000.000 tolarjev ( kar je priblizno 3.300.000),
  • da povprecna vrednost aktive na zacetku in na koncu poslovnega leta ne presega 400.000.000 tolarjev ( kar je priblizno 1.600.000).

Pri velikih podjetjih srecamo velik proizvodni kapital, veliko število zaposlenih, locitev lastništva, vodstvenih in izvršilnih poslov, izrazito tehnicno delitev dela. Po eni strani jim to omogoca ucinkovito kombiniranje proizvodnih dejavnikov, uporabo specializiranih strojev, mnozicno proizvodnjo, raznovrstno dejavnost, ki se dopolnjuje v proizvodni in ponudbi, razvija lahko mocno R&R dejavnost, so na tekocem s tehnicnim napredkom in tesno povezana s trgovskimi in proizvodnimi podjetji. Hkrati so velika podjetja sorazmerno toga, zaradi svoje velikosti in specializirane opreme se tezko prilagodijo hitrim trznim spremembam, saj zahteva nova tehnologija velike nalozbe v novo opremo, ko prejšnja še ni izrabljena. Velika podjetja imajo velike upravne stroške, zato ob zmanjšanju proizvodnje, ce pride do zastoja na trgu, hitro zaidejo v izgube. V velikem podjetju se posameznik zlahka izgubi v hierarhiji upravljanja, odnosi niso tako osebni , zato ni toliko izpodbude in motiviranosti za delo. Velika podjetja skušajo na to odgovoriti z notranjo decentralizacijo upravljanja, ko se organizirajo kot skupek majhnih, povezanih enot, kar daje vodstvom po enotah vec iniciative in samostojnosti pri izrabi trznih priloznosti.

5 KAKO USTANOVITI PODJETJE?

V vsaki fazi ustanavljanja novega podjetja je podjetniku potreben dober podporni in svetovalni sistem. S strani podpornega sistema pridobiva informacije, nasvete in usmeritve glede same organizacijske strukture, pridobivanja financnih sredstev trzenja in trznih segmentov.

Menim, da ce v samem procesu ustanavljanja podjetnik zelo zgodaj vzpostavi povezave z podobnimi viri mu izkušnje in informacije teh virov preprecijo marsikatere vstopne ovire s katerimi se srecuje pri ustanavljanju podjetja.

5.1 Samostojni podjetnik (s.p.)

5.1.1 Kaj moram narediti za ustanovitev?

  • Najprej si moramo izbrati oziroma dolociti kje bo sedez podjetja in dolociti kakšno dejavnost bomo opravljali.
  • Moramo se registrirati, in sicer z vpisom v poslovni register Slovenije[3]. Vpis v register pa je mozen z obrazcem PRS1-sp[4] preko spletnega portala e-VEM, ali pa na kateri koli vstopni[5] tocki VEM (UE[6],DURS[7],AJPES[8],OZS[9],krajevni uradi...).
  • Po vpisu v register prejmemo (kot potrdilo o prejeti prijavi) od vstopne tocke VEM obvestilo o prejemu prijave za vpis v poslovni register Slovenije. Sistem e-VEM podatke posreduje AJPES, ki bodocemu s.p. dodeli maticno številko, ga vpiše v poslovni register, ter izda sklep o vpisu v poslovni register. S tem je postopek pridobitve statusa s.p. koncan. AJPES pri vpisu v poslovni register ne zahteva dokazil o izpolnjevanju posebnih pogojev za opravljanje katerekoli dejavnosti. Podatke o s.p. prek sistema e-VEM v elektronski obliki prejmejo tudi DURS, OZS in ZZZS[10]. Na DURS je potrebno poslati le še izpolnjen obrazec[11] z našimi podatki, da nam lahko DURS izda davcno številko za ddv.
  • Sedaj je podjetje ze ustanovljeno in si mora podjetnik urediti zdravstveno zavarovanje. Podjetnik se je dolzan prijaviti v zdravstveno zavarovanje, in sicer v 8 dneh od izpolnitve pogojev za zavarovanje Podatke lahko posreduje na: tocki VEM, kjer se vpisuje v poslovni register, preko tocke e-VEM ali pa na obmocni enoti ZZZS. Prav tako je podjetnik dolzan prijaviti obvezno zdravstveno zavarovanje za svojega zaposlenega.

  • Pridobiti moram tudi zig podjetja.
  • Ker samostojni podjetnik potrebuje za poslovanje poslovni racun, se mora odpraviti na izbrano banko in tam ustvariti svoj bancni racun.
  • Ko je vse to urejeno lahko podjetnik zacne poslovati.

5.2 Druzba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.)

5.2.1 Postopek za registracijo[12]

Gospodarsko druzbo lahko ustanovijo domace in tuje fizicne ali pravne osebe. Lastnost pravne osebe si druzbe pridobijo z vpisom v sodni register, kar pa lahko storijo na vstopni tocki VEM ali pa na spletnem portalu e-VEM.

Gospodarsko druzbo lahko ustanovijo domace in tuje fizicne ali pravne osebe. Lastnost pravne osebe si druzbe pridobijo z vpisom v sodni register, kar pa lahko storijo na vstopni tocki VEM ali pa na spletnem portalu e-VEM.

D.o.o. lahko ustanovi ena ali vec fizicnih oziroma pravnih oseb, ki postanejo z ustanovitvijo druzbe njeni druzbeniki. Toda d.o.o. ima lahko najvec 50 druzbenikov. Nad 50 druzbenikov pa ima lahko d.o.o. lahko le, ce to izrecno dovoli minister, ki je pristojen za gospodarske dejavnosti.

Do.o. se lahko ustanovi s pogodbo, ki mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa, podpišejo pa jo vsi druzbeniki. Z to pogodbo se doloci kako druzbeniki v zadevni d.o.o. vplacajo denarne zneske osnovnih vlozkov. Ce ni doloceno drugace, so vsi dolzni placati sorazmerni del svojega osnovnega vlozka (seštevek teh vlozkov mora znašati najmanj 2,100.000 nekdanjih tolarjev).

Osnovni vlozek je lahko vplacan v denarju ali kot stvarni vlozek oziroma stvarni prevzem, npr. s pravico industrijske lastnine, z vlozitvijo osnovnih sredstev. Vendar pa mora biti najmanj tretjina osnovnega kapitala d.o.o. vplacana v denarju.

Osvojitev ali pridobitev deleza v d.o.o. je lahko sklenjena v obliki prodajne, darilne, menjalne pogodbe. Za pridobitelja poslovnega deleza se šteje le tisti, ki poslovodji d.o.o. prijavi in dokaze, da je pridobil delez v njej. Ob tem je treba upoštevati dve prisilni normi ZGD[13]. Pred prijavo za vpis d.o.o. v sodni register mora vsak druzbenik vplacati vsaj cetrtino zneska osnovnega vlozka (4. Odstavek 410. Clena ZGD). Pogodba lahko doloci v okviru prisilnih norm za posamezne druzbenike posebne obveznosti, na primer, da morajo doloceni druzbeniki vplacati osnovni vlozek takoj ali da mora biti le-ta višji, kot ga doloca ZGD.

Druzbenik d.o.o. pa lahko odsvoji tudi samo en del svojega poslovnega deleza tako, da nastane še en nov in samostojen poslovni delez. Poslovni delezi druzbenikov d.o.o. se torej lahko odsvojijo in dedujejo. Z druzbeni pogodbo se lahko tudi doloci, da je za odsvojitev poslovnega deleza osebam, ki niso druzbeniki, potrebno soglasje vecine druzbenikov ali vseh druzbenikov. Dolociti pa je tudi treba vse pogoje za izdajo soglasja o prenosu deleza. Ce je vec druzbenikov pripravljenih kupiti dolocen poslovni delez, le-ti tudi vsi postanejo imetniki prodanega zadevnega poslovnega deleza.

Druzbeniki ne odgovarjajo za obveznosti druzbe. To pomeni, da upniki druzbe ne morejo rubiti premozenja druzbenikov za poplacilo obveznosti, ki so nastale iz poslovanja druzbe. Pridobiti pa moramo tudi zig podjetja.

6 ZAKLJUCEK

S seminarsko nalogo, ki sem jo naredil, sem pridobil veliko novega znanja ter osvojil veliko novih izrazov. Podrobneje sem spoznala prednosti in slabosti podjetij glede na organizacijske oblike , lastništvo v njih ter odgovornost vodilnih oz.lastnikov. Ugotovil sem, da je najbolje biti samostojni podjetnik (s.p.). Samo z resnostjo,trudom in odgovornostjo lahko samostojni podjetnik uresnicuje svoje zelje in vizije. Dobicek vraca v podjetje za izboljšanje tehnološkega procesa,nakup novih osnovnih sredstev,širjenja podjetja in s tem zaposlovanja novih delavcev....

Ce pa velikost samostojnega podjetnika zdravo raste in se širi , pa je priporocljivo ,da se na doloceni stopnji razvoja preoblikuje v druzbo z omejeno odgovornostjo.

Spoznal sem tudi veliko definicij kot so npr. podjetje, samostojni podjetnik, druzba z neomejeno solidarnostno odgovornostjo, druzba z omejeno odgovornostjo, delniška druzba itd.

Z izdelovanjem seminarske naloge sem spoznal , da je gospodarstvo drzave mocno odvisno tudi od malih in srednjih podjetij.

7 VIRI IN LITERATURA

  1. špilak, š. (1999). Podjetniški prirocnik. Murska sobota: Pomurska zalozba.
  2. znidašric Kranjc, A. (1995). Ekonomika podjetja. Postojna: DEJ, d.o.o..
  3. Puharic, K.
  4. Deletic, C. (1994). Registracija podjetij: Samostojni podjetnik, s.p., druzba z neomejeno odgovornostjo, d.n.o., druzba z omejeno odgovornostjo, d.o.o. ; Dokapitalizacija d.o.o. in davki po novi zakonodaji : Prakticni pripomocek. Mengeš: AMI
  5. Lamperger, D. (19.2.2008). Registracija podjetja in druge poslovne vsebine [online], Pridobljeno 3.11.2008. Internetna stran: http://www.ozs.si/prispevek.asp?ID=8042&IDpm=917
  6. Registracija in spremembe samostojnega podjetnika. [online], Pridobljeno 3.11.2008. Internetna stran: http://e-uprava.gov.si/e-uprava/dogodkiPoslovni.euprava?zdid=1362

Please be aware that the free essay that you were just reading was not written by us. This essay, and all of the others available to view on the website, were provided to us by students in exchange for services that we offer. This relationship helps our students to get an even better deal while also contributing to the biggest free essay resource in the UK!